Grajska arhitektura na območju Mokronoga

V Mirnski dolini je nastalo nekaj grajskih stavb, ki se uvrščajo med najzanimivejše priče grajske arhitekture na Slovenskem. Tako kot drugod so tudi gradovi na tem območju nastajali kakor sta zahtevala politični in obrambni položaj dežele. Rasli so na strateško pomembnih ter naravno zavarovanih lokacijah in bili sedež oblasti in središče obsežnih kmetijskih posestev. Nastanek prvih gradov je bil tesno povezan z utrditvijo in rastjo fevdalizma ter bojem za obvladovanje zemljiških gospostev. Gradovi so nastajali kot utrjena središča gospodarske, upravne in politične oblasti. Bili so simbol svojih lastnikov in so odražali plemenitost in privilegiranost, hkrati pa boj za denar in oblast. Na tem območju so prvi gradovi pričeli nastajati že v 11. stoletju. Pobudniki njihove gradnje so bili veliki fevdalci, ki so imeli svoje sedeže zunaj deželnih meja. Tu je potrebno omeniti škofiji Krka in Salzburg in obetajočo domačo rodovino grofov Višnjegorskih, ki pa je žal že zgodaj izumrla. Maloštevilni prvi gradovi v 11. stoletju so že na daleč kazali višji socialni položaj svojih prebivalcev nasproti kmetu v nižje ležeči vasi. Sprva so jih smeli graditi samo najpomembnejši ministeriali, večina nižjih ministerialov in vitezov pa je živela v preprostih lesenih neutrjenih dvorih. Zemljiški gospodje so ministerialom dovoljevali gradnjo gradov le tedaj, ko je bila ta v skladu z njihovimi geopolitičnimi interesi.