PRVOMAJSKA BUDNICA V OBČINI MOKRONOG-TREBELNO

26. 4. 2024 Nina J. 93

1. maja, na praznik dela, nas bo tudi letos pozdravila budnica Občinskega pihalnega orkestra Trebnje in Trebanjske mažorete.

Prvomajski budnici lahko prisluhnete:

- na Trebelnem med 7.45 in 8.30 pred Večnamenskim domom;

- v Mokronogu med 8.45 in 9.30 pred Upravno-kulturnim središčem.

Vabimo vas, da z izobešanjem zastave in s svojo prisotnostjo pozdravite in počastite goste in praznik dela!

                                                                           mag. Franc Glušič, župan

Spoštovane občanke in občani!

Prvi maj, mednarodni praznik dela in delavske solidarnosti, ima dolgo zgodovino in pomembno simboliko za delavce in delavke ter delavska gibanja. Predstavlja simbol boja za boljše delovne pogoje, za pravice delavcev in delavk, za pravičnejšo delitev moči med delom in kapitalom. Praznik dela simbolizira vrednote enakosti, pravičnosti in solidarnosti.

Začetki praznika segajo v 19. stoletje, v čas množičnih protestov in stavk za boljše delovne pogoje ter krajši delovni čas. Eden izmed najbolj znanih dogodkov, ki je postal simbol boja za delavske pravice, se je zgodil leta 1886, ko so se protesti delavcev, ki so zahtevali osemurni delavnik, sprevrgli v nasilne spopade s policijo.

Praznovanje prvega maja se je tudi na ozemlju današnje Slovenije začelo že z letom 1890 in od leta 1948 je uzakonjen kot državni praznik. Delavci so na prvi maj jutro začeli z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska in velika delavska središča. Budnici so sledili slavnostni sprevodi z delavci, ki so se za tisti dan svečano oblekli, nosili rdeče nageljne in prvomajske značke. Skupaj s sorodniki so se nato odpravili na bližnji hrib ali gozd, kjer so se udeležili delavskih shodov in tam kurili kresove in v sprevodih nosili zastave.

Prvi maj ni samo praznik dela, predvsem je praznik šeg, navad in tudi verskih obredov. Je tudi prvi dan šmarnic, vsakodnevnih globokih verskih čaščenj Marije.

Danes je od vseh običajev pri nas najbolj ohranjen običaj kurjenja kresov na predvečer praznika. Razširjen običaj je tudi postavljanje prvomajskega mlaja. Smrekov mlaj ima navadno na vrhu bunko in zastavo, pod smrekovino na vrhu pa na deblo pritrjene vence, spletene iz cvetja in zelenja.

Mlaj je prvomajski simbol svobode in samozavesti, ki mesec dni opozarja na pravice delavcev, obenem pa tudi ponazarja bujno majsko rast in zelenje narave in s tem starodavno predstavo o materi naravi, ki poraja življenje.

(povzeto po: http://www.vdc.si/UserFiles/File/Uporabniki/PRVI%20MAJ.pdf)