Brezovica pri Trebelnem

• Srednja nadmorska višina: 421 m, na Brezovici, brezovški, Brezovljani.
• Leto/število prebivalcev: 1869/28, 1900/26, 1931/37, 1961/45, 1991/32, 2002/15
• Kulturna dediščina: cerkev sv. Ane

Razloženo naselje južno na Mirnsko dolino leži severozahodno od Trebelnega, na slemenu nad potokom Jeverjem, v povirju potoka Savrice. H kraju spada še zaselek Rudenca. Pomembno je sadjarstvo. Nekaj je tudi vinogradov. Na temenu slemena stoji cerkev sv. Ane, ki je obenem nepremična kulturno sakralna stavbna dediščina. Leta 1526 prvič omenjena cerkev je bila sredi 18. stol. temeljito barokizirana. Glavni oltar je iz okoli 1776. leta. Notranjščina je bogato členjena z izredno plastično učinkujočimi pilastri (vir: http://rkd.situla.org/) Zgodovina te vasi je izredno zanimiva, še posebej, če je sogovornik g. Franci Hočevar. (Gospod izjemno veliko ve in mu zgodovina krajev s področja Mokronoga in Trebelnega ni tuja. Zaupal nam je nekaj posebnih informacij, ki jih ni mogoče nikjer najti, zato se mu ob tej priložnosti zahvaljujemo za sodelovanje.)

Ime vasi je nastalo po brezah, ki so bile posejane na tem območju in iz katerih so izdelovali metle ter jih prodajali mokronoškim grofom. Mokronoški grofje so na nek način imeli v najemu del ozemlja na Brezovici in ta se je imenoval Pungart. Pungart je bilo manjše, kmečko posestvo, kjer so ljudje delali tlako. Večje posestvo se imenuje Marof. Nadalje so potem tri nune, ki so bile hčere Pungartnika, dale sezidati cerkev sv. Ane. Podatkov, ali so bile te tri nune med seboj sestre ali samo prijateljice, ne moremo potrditi z gotovostjo. Cerkev na Brezovici se je zidala istočasno kot cerkev na Žalostni gori, leta 1669. Tako imenovani delavci, ki so gradili cerkev Žalostne Matere božje, so obenem gradili in prenašali material v Brezovico, kjer so tudi zidali cerkev. Mokronoški grofje so kupili zvon in le-ta je še danes ohranjen v cerkvi. Leta 1885 je cerkev zaradi udara strele pogorela. Še istega leta pa so jo obnovili s pomočjo župnika Gabrijela Barbe, ki izhaja iz rodbine Barbo pri Mirni Peči, katere potomec je tudi Lojze Slak. Zanimiv je podatek, da iz te vasi izhaja tudi rodbina Gorenc. Dva člana te rodbine sta pilota. Eden izmed njiju je zaposlen pri vojaško letalski družbi in je po podatkih ameriške letalske družbe tudi general. Drugi pa vozi oz. je vozil potniško letalo iz Amerike v Nemčijo.

Tekst: Simona Korošec