Češnjice pri Trebelnem

• Srednja nadmorska višina: 430 m, v Češnjicah, češnjiški, Češnjičani.
• Leto/število prebivalcev: 1869/92, 1900/127, 1931/120, 1961/104, 1991/100, 2002/95
• Kulturna dediščina: gomila Češenjski hrib, plano grobišče Florjančičeva hiša

Gručasta vas v Raduljskem hribovju leži jugozahodno od Trebelnega, ob krajevni cesti, ki pelje iz Mirnske doline v Temeniško, ob vznožju vinorodnega Vinskega vrha (493m). K njej spada vinogradniški zaselek Reber severno od jedra naselja. Pomembne kmetijske dejavnosti so poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo.

V nepremično kulturno arheološko dediščino je vpisano plano grobišče Florjančičeve hiše, kjer so leta 1985 pri gradnji le-te bile najdene človeške kosti. Na ostanke grobišča (skeletni pokopi iz pozne rimske dobe) so naleteli že v 19. stoletju. Obenem je vpisana tudi gomila Češenjski hrib. Gomila s premerom 10m in višino 1m iz starejše železne dobe in neprekopana pa piše v tekstualnem opisu. Omenja jo tudi že J. Pečnik (1904) (vir: http://rkd.situla.org/). Češenjski hrib imenujejo tudi Železniki. Gre za predel med Ornuško vasjo in Češnjicami. Ime Železniki izhaja iz časov, ko so tu kopali železno rudo. Jame, ki so dandanes vidne so ostanki iz tistih časov. Sicer pa vas Češnjice dobi ime po češnjah, ki jih je bilo svoj čas veliko in katerim se niso mogli upreti niti drobni prsti iz sosednjih vasi. Ker je danes češenj malo so se vaščani pred leti odločili in ob cesti, ki vodi v vas, posadili nova drevesa le-teh. Vas so v letih 1971 in 1979/80 prizadeli požari. Za prvega naj bi bila kriva otroška igra, drugi je bil posledica nesreče. Še sreča, da je veter pihal v nasprotni smeri in se ni razširil na ostala poslopja in hiše v naselju. Prvi požar je bil tudi pobuda za postavitev vodovoda leta 1973. Elektriko vas dobi leta 1975. Pobudniki je bil narodni heroj Franc Krese iz Bogneče vasi in podjetnik Krivic France, ki je bil napredni podjetnik, mizar. Bil je tako rekoč edini mizar na Trebelnem in okolici. Nahtigal Urh pa je imel svojo kovačnico, kjer je koval konje in izdeloval vozove. Kot zanimivost lahko omenimo, da je na lokaciji, kjer danes živi Anton Cvetan z družino, v času pred in med 2. svetovno vojno obratoval Krajevni urad. Vaški otroci so radi izvajali otroške vragolije. Tako so ponagajali vaščanu, ko so mu prestavili kopice sena. Zvečer jih je bilo 30, naslednji dan pa le 20. Ko so se v bližnjih krajih odprla velika podjetja (Trimo, IMV, …) so ljudje odšli v službe in so se s kmetijstvom ukvarjali ob delu. Posodobili so stare hiše in slamnate strehe zamenjali s strešniki. Družine so imele potomce, ki so ostali v vasi in tako je tudi danes, kjer v vasi lahko srečamo tako mlado kot starejše prebivalstvo.

Tekst in foto: Simona Korošec