Gorenje Zabukovje

• Srednja nadmorska višina: 500 m, v Gorenjem Zabukovju, zabukovski, Zabukovljani.
• Leto/število prebivalcev: 1869/96, 1900/100, 1931/84, 1961/54, 1991/31, 2002/29
• Kulturna dediščina: gomila Srobotnica, prazgodovinska naselbina Površnica

Gručasto jedro naselja stoji v Raduljskem hribovju, zahodno od Trebelnega, na slemenu med dolinama reke Radulje v povirnem delu na zahodu in kraške ponikalnice na vzhodu. K razloženemu delu naselja spadajo zaselki Srbotnica, Kremen in Košučje. Vas je znana po gomili Srobotnica, s premerom 15 m in višino 2,5 m iz starejše železne dobe, prekopana na treh mestih (velik vkop je na severni strani, dva manjša pa sta na severovzhodni in južni strani); verjetno jo je prekopal J. Pečnik l. 1902. Tu se ja včasih nahajala tudi prazgodovinska naselbina Površnica. Ovalen obod nasipa je jasno viden na severnem in vzhodnem delu. Vhoda ni mogoče locirati. Sondiranje ob notranjem obodu naselbine 1987 je dalo le skromne ostanke keramike in hišnega lepa. Na hišni številki 7 se nahaja pritlična, delno podkletena lesena hiša pravokotnega tlorisa z ohranjenim tradicionalnim razporedom notranjih prostorov in s črno kuhinjo. Po zunanjem izgledu je s sredine 19. stol. Posebnost je tudi Debevčeva domačija, ki stoji ob potoku Radulja, jugozahodno od vasi. Domačijo sestavljajo pritlična, iz kamna zidana, hiša z mlinom, hlev, lesen svinjak in kozolec na kozla z dvema paroma oken. Zunanja podoba hiše je iz 2. pol. 19. stol. Delno je ohranjena tudi nekdanja raka.

Prebivalci vasi pravijo temu naselju tudi Gradišče. V preteklosti je bilo na tem področju zelo pestro. V vasi je nekoč bila turška postojanka (predstraža hmeljniškega gradu). Našli so tudi topovske granate. Pri Kleidermanovih so mi povedali, da so se na tem območju rade zadrževale tudi grajske gospodične s Hmeljnika. Bile so izredno prijazne, bojda. Na vrhu hriba so včasih izkopavali kremenovo rudo in kuhali kope (oglje). Sicer pa je vas bogata tudi z bronom, srebrom (ostanki vojaškega orožja, sulic, orodja). Zanimive so prigode, ki so jih »zakuhali« domačini v preteklosti. Veliko svojih delov domačije so znali pošteno »zakartati«.

Gospod Martin Žužek pa že od leta 1970 izdeluje pipe. Slivov les prekuha v pari in ga nato posuši. Za izdelavo velike pipe potrebuje najmanj dve uri. Iz tega lesa izdeluje prave pipe za sode. Uporablja pa tudi češnjev les, iz katerega pripravlja darilne pipe.

Tekst in foto: Simona Korošec