Jagodnik
- Srednja nadmorska višina: 510 m
- Leto/število prebivalcev: 2002/29
Leta 2000 se je od razloženega naselja Podturn sredi gozdov v Raduljskem hribovju odcepil zaselek Jagodnik in ustanovilo se je novo naselje z imenom Jagodnik. Z Jagodnika je ob lepem vremenu moč videti tudi Triglav. Do naselja nas s strani Trebelnega vodi asfaltirana cesta in gozdovi. Na samem vrhu pa nas pričakajo vinogradi, ki jih je na tem območju kar nekaj. Tu so se pretežno naselili prebivalci nekoč živeči v Štatenberški dolini.
Ime je naselje dobilo iz domačega imena za ta predel. Kadar je potekal posek gozda, so potem na tem mestu rade zrastle jagode in od tu ime Jagodnik. Nekoč je tu živelo veliko več prebivalcev kot danes. Mladi so se začeli izseljevati v mesta, zaradi slabih povezav. Zanimiv podatek je, da nihče iz tega naselja ne službuje v Trebnjem ali Mokronogu, vendar se vozijo v njim bližnje Novo mesto in okolico. Naselje ima kar nekaj vikendov, kjer svoj čas preživijo ljudje iz drugih krajev. Nekaj pa je tudi priseljencev iz drugih držav.
V profano stavbno dediščino spada Novakova zidanica, ki jo najdemo na naslovu Jagodnik 12 (prej Podturn 14). Zidanica stoji ob cesti, v zaselku Laze, pod Novakovim hribom, severno od gradu Hmeljnik. Sem spada pritlična dvoprostorna, iz kamna zidana, stavba z manjšo vkopano kletjo za poljščine. Na podstrešju je bivalni prostor s črno kuhinjo. Ob zidanici je manjši hlev. Po zunanjem videzu sodi v prvo polovico 19. stol. Pri Žagarjevih pa se že 20 let ukvarjajo z oglarjenjem. G. Jože Žagar je bil po poklicu gozdar, danes sicer že v pokoju, a mu sinova pri kuhanju oglja zelo rada pomagata. Oglarjenje je bilo v preteklosti najpogostejša oblika izkoriščanja gozdov in družina Žagar ohranja to tradicijo še danes. Nazadnje so kurili 15. Marca letos in za 30 do 40 m veliko kopo porabijo približno 14 dni.
Celotno delo pa zajema od 2 do 3 mesece. Iz enega metra drv pa dobijo 100 kilogramov oglja. Najboljši les za obdelavo je bukev ali gaber. Oglarji najprej pripravijo kopišče, nato začnejo postavljati in pokrivati kopo. Sledi zažiganje in segrevanje kope. Kopo zažgejo skozi stržen v sredini, ki je globok okoli 2 metra. Nato sledi kuhanje in za tem razdiranje, hlajenje in čiščenje.
Besedilo: Simona Korošec, foto: SK, Boštjan Žagar