Mokronog

• Srednja nadmorska višina: 250 m, v Mokronogu, mokronoški, Mokronožani (v ljudskem govoru tudi Mokronajzarji
• Leto/število prebivalcev: 1869/843, 1900/881, 1931/798, 1961/700, 1991/701, 2002/700,
• Kulturna dediščina: arheološko najdišče Priča, arheološko območje Mokronog, cerkev sv. Egidija, cerkev sv. Florijana, cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori, kapelica ob pokopališču, območje Žalostne gore, spomenik NOB, spomenik NOB na pokopališču, spominsko znamenje, Strelov turn, svete stopnice s kapelami na Žalostni gori, trško naselje Mokronog, vila Vera

Večje gručasto središčno naselje v Mirnski dolini sredi Mokronoške kotlinice, občinsko središče, križišče poti proti Sevnici, Trebnjemu, Škocjanu, Šmarjeti in Trebelnemu Gručasto naselje leži v Mirnski dolini sredi Mokronoške kotlinice, ki se na severozahodu odpira proti reki Mirni, z druge strani pa ga obkrožajo Šeginke s cerkvijo sv. Florijana, Zapečar (412 m) gozdnata Priča (404 m) in Žalostna gora (366 m). Trško jedro je po večini z nadstropnimi stavbami pozidano sklenjeno obcestno naselje, ki se rahlo vzpenja od severovzhoda proti jugozahodu. Mokronoško križišče cest ponuja smeri proti Sevnici, Trebnjem, Trebelnem in Šmarjeti.

Kraj ima bogato zgodovino, ki pa je šele v novejšem času dobila obširnejšo strokovno pozornost v knjigah Trg Mokronog skozi stoletja, Žalostna Gora, Šolstvo v Mokro­nogu; pa tudi v knjigi Zgodbe Mokronoge, na osnovi rokopisa dr. Heferleta poljudno napisani zgodovina kraja.

Mokronog (nem. Nassenfuss, lat. Madi­pedium) se kot trg omenja že leta 1279. Iz teh časov ima t.i. govoreči grb, v katerem je upodobljen podplat bose (mokre) noge. V srednjem veku je bil kraj obzidan, iz teh časov je ohranjen t.i. Strelov turn. V Mokronogu je bil sedež deželnega sodišča, ki je do leta 1787 izrekalo tudi smrtne obsodbe. Leta 1808 je Mokronog dobil ljudsko šolo, leta 1817 zdravnika, konec 19. st. veterinarja in v začetku 20. st. lekarno..

Trg je z ustanovno listino dobil tudi nekatere privilegije, med njimi pravico do sejmov. Do danes se je ohranil živinsko-kramarski sejem, ki je vsako tretjo soboto v mesecu.

Kraj je zgodaj zaslovel po usnjarski in čev­ljarski obrti, okoli leta 1900 se je razvila v moderno tovarno usnja. Med drugo vojno je bila poškodovana, leta 1944 je lastnik Savel Kalin proizvodnjo preselil na Vrhniko. Na približno isti lokaciji je kasneje zrasel obrat tovarne ISKRA elektroliti. Danes je v teh prostorih tovarna oblazinjenega pohištva TOM. TOM-ova soseda je tovarna SEP, v starem poslopju osnovne šole pa domuje tovarna Dorema.

Okolica Mokronoga je bogata z arheološko dediščino, sakralni objekti v trgu in na Ža­lostni gori hranijo bogato umetniško dediš­čino, v mokronoški osnovni šoli je del zbirke Borisa Kobeta Po poteh Gubčeve brigade.
Od leta 2007 je Mokronog sedež občine Mokronog-Trebelno.

s. p., (foto Stane Rajer)