Podturn

• vSrednja nadmorska višina: 375 m, v Podturnu, podturnski, Podturnčani.
• Razloženo naselje sredi gozdov v Raduljskem hribovju
• Leto/število prebivalcev: 1869/117, 1900/130, 1931/127, 1961/91, 1991/51, 2002/30
• Kulturna dediščina: gomila Zadnja hosta

Razloženo naselje sredi gozdov v Raduljskem hribovju sestavljajo Spodnji Podturn na terasi na levi strani Radulje, Zgornji Podturn pod Novakovim hribom (534 m) ter zaselka Jagodnik in Šumenje. V pozni antiki je bilo na Šumenju manjše pribežališče, obdano z obzidjem. Vzpetina Šumenje je bila poseljena že v pozni bronasti dobi, vendar pa ni bila utrjena z obzidjem. Posamične najdbe ka­žejo tudi na kratkotrajno poselitev v poznem latenu in morda ob koncu halštatskega obdobja. Vhod je bil odkrit na zahodni strani naselja. Gomila Zadnja hosta, s premerom 10 m in višino 1,5 m, iz starejše železne dobe, je bila najdena na tem območju, leta 1902 pa jo je prekopal Jernej Pečnik in našel 30 grobov. To območje naj bi bilo stanovanje prvih Slovanov. Šumenje se na zahodu spaja s ploščatim grebenom Loga, po katerem je zelo lahko doseči bližnje Brezje pri Trebelnem z znano železnodobno naselbino na Karlinu. (vir tudi: Arheološki vestnik, 2002, str. 101– 115). Ime Šumenje naj bi izviralo iz pojava, kjer je ob močnejših nalivih voda pro­nicala iz skal v potočkih in se stekala v apnenčasta tla. S tem se je ustvarjal poseben zvok šumenja. Ime naselja Podturn pa zato, ker naj bi zadaj za vasjo nekoč stal turen – obrambni stolp. Ob vasi teče potok Šumejica, v kateri še danes lahko najdemo potočnega raka. Skozi naselje je nekoč potekala tudi glavna pot, ki je ljudi vodila v Novo mesto. Po domače se je reklo: »Gremo čez babji kolen«. V času Hmeljniških graščakov je na tem mestu bilo moč videti ribogojnico. Na mestu, kjer danes domuje družina Šircelj, pa je nekoč obstajala gostilna. Danes je tu tudi sedež Čebelarskega društva, kar priča o močni čebelarski dejavnosti. Skratka, pestra zgodovina naselja, ki priča tudi o tem, da je ta predel bil in je še vedno zelo pomembno komunikacijsko območje.

Besedilo in fotografije: Simona Korošec