Roje pri Trebelnem

• Srednja nadmorska višina: 360 m, na Rojah, rojski, Rojčani.
• Leto/število prebivalcev: 1869/86, 1900/92, 1931/68, 1961/71, 1991/55, 2002/58
• Kulturna dediščina: gomilno grobišče Laze, Hmeljniška žaga, Penetov mlin

Razloženo hribovje v Raduljskem hribovju, leži na pobočju nad dolino reke Radulje, na njeni levi strani. Zaselek Sela leži ob manjšem pritoku Radulje, Dol pa blizu njenega sotočja s potokom Gostinca. Gostinca je največji pritok Radulje, s severa, zbira pa vode s širšega območja Trebelnega. V okolici vasi so njive z okopavinami, ob Radulji pa mokrotni travniki. Roje naj bi bile največje naselje na Trebelnem. V nepremično kulturno dediščino na tem območju uvrščamo gomilno grobišče Laze, Hmeljniško žago in Penetov mlin. Grobišče sestavljajo tri gomile iz starejše železne dobe. Dve sta prekopani (J. Pečnik, 1904), tretja je še nedotaknjena. Najdbe hrani Prirodoslovni muzej na Dunaju. Hmeljniška žaga je enonadstropna, iz kamna zgrajena stavba z žago venecijanko. Po zunanjem videzu je stavba iz druge polovice 19. stol. Notranja oprema je delno še ohranjena. Žaga stoji na samem v Mirni dolini, na desnem bregu potoka Radulja. Obiskali pa smo tudi Penetov mlin, ki danes le občasno še deluje. Gre za pritlično, iz kamna zidano hišo (po zunanjem videzu z začetka 20. stol.) s tradicionalnim razporedom notranjih prostorov: veža z belo kuhinjo, velika soba, štibelc in mlin z enim parom kamnov ter stopami. Med potokom in cesto je ohranjena raka. Mlin se nahaja v Rojah pri Trebelnem 13, stoji pa ob potoku Gostinca, severovzhodno od vasi. Lastnik mlina je gospod Avguštin Pene, ki nam je z veseljem razkazal mlin in nam podal naslednje informacije. Za mlin so skrbeli že njegovi predniki in sicer se le-ta ohranja vsaj sedem generacij. Mleli so vse vrste žita, danes pa le poredko še deluje, saj je vodotok dosti manjši kot je bil pred leti. Včasih so mlin sestavljala štiri kolesa. Sicer pa naj bi bilo v tej dolini Radulje in Gostince 14 mlinov. Pri Peterletovih so nam povedali, da je vas leta 1955 prizadel tudi hud požar, kjer je zgorelo več poslopij (štala, svinjak, kozolec, kašča). Tudi delo na kmetiji je včasih potekalo popolnoma drugače, saj niso imeli toliko strojne opreme. V Rojah se nahaja tudi koča, ki je bila včasih koča gozdnega gospodarstva in v njen naj bi nekoč gostili tudi Josipa Broza Tita.

Besedilo in foto: Simona Korošec