Kostnica v Gorenjem Mokronogu

Trg Mokronog je imel naprej svoje farno središče v Gorenjem Mokronogu. Ob prvi omembi trga leta 1279 je v strmem bregu v neposredni bližini prvotnega gradu Mokronog, v Gorenjem Mokronogu, že stala kostnica s kapelo sv. Mihaela.

Ohranilo se je ustno izročilo, ki pripoveduje, da sta Ciril in Metod 867. leta, ko sta se napotila proti Rimu iz Dolnje Panonije, potovala preko naših krajev. Čeprav nekateri raziskovalci temu nasprotujejo, češ da jima je bila bližja pot od Ptuja, ob Dravi na Koroško in po Kanalski dolini proti Ogleju, je vendarle prepričljivejša misel, da jima je bila bolj enostavna pot od Celja mimo Zidanega mosta ob desnem bregu Save do ustja reke Mirne in čez Grahovico blizu Novega grada na Mokronog in po rimski cesti mimo Mirne, Ševnice in Trebnjega proti Ljubljani. Po tem izročilu sta v Mokronogu maševala sveta brata na svoji poti v Rim, seveda pa ne v sedanji kapeli, ki je bila zgrajena v 1. polovici 13. stoletja. Morda je bila prvotna kapela v zdaj porušenem gradu ali pa na mestu današnje cerkve sv. Petra, katere najstarejša ohranjena listinska omemba je iz prve polovice 14. stoletja.

Od ohranjenih kostnic v Sloveniji zavzema ta iz Gorenjega Mokronoga najuglednejše mesto. S kamnoseško obdelanimi rebri, obočnimi konzolami in okenskimi ostenji je kostnica pravi dragulj v svoji vrsti. Rotunda je obokana s sferično kupolo, zloženo v koncentričnih krogih iz lehnjaka, opira pa se na križno potekajoča rebra močnega pravokotnega prereza. Z načinom obokanja in vsemi detajli sodi v »laško skupino« naše poznoromanske arhitekture, in sicer je izdelek delavnice, ki je pred tem postavila prezbiterij v cerkvi sv. Križa na Svibnem. Okrogli karner v Gorenjem Mokronogu je pomemben tudi po tem, da kaže, kako daleč na Dolenjsko je s Koroške in Štajerske segel pojav teh malih romanskih arhitektur.